Sodba I Ips 34/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče vložiti zaradi odločbe o kazni.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedenima sodbama je bil obs. spoznan za krivega kaznivih dejanj tatvine po 2. odstavku 165. člena KZ RS, nasilniškega obnašanja po 1. odstavku 222. člena KZ RS, kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odstavku 71. člena KZ RS, odstranitve ali poškodovanja uradnega pečata ali znamenja po 1. odstavku 222. člena KZ RS, poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 177. člena KZ RS, preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 3. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 223. člena KZ RS v zvezi z 19. členom KZ SFRJ in 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona Republike Slovenije, kaznivo dejanje tatvine po 1. odstavku 165. člena KZ RS, za katero je bil spoznan za krivega pred sodiščem prve stopnje, pa je sodišče druge stopnje pravno opredelilo po 2. odstavku 165. člena KZ RS. Za omenjena kazniva dejanja mu je sodišče izreklo enotno kazen 1 leta zapora. Obsojenec je dne 29.1.1993 vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. V njej uveljavlja, da se mu sodba ne zdi verodostojna, ker ruši oziroma spodkupuje vse temelje njegovega novoustvarjenega načina življenja in sedanjega dokaj uspešnega vključevanja v okolico. V primeru izvršitve sodbe obstaja možnost, da bo izgubil novo nastale stike s svojim sinom, onemogočen bo začetek usposabljanja in prilagajanja na delovnem mestu varilca ter ambulantno zdravljenje pri psihiatru. Obsojenčeva zahteva po svoji vsebini predstavlja izpodbijanje izrečene kazni oziroma graja primernost same kazni. Takšen razlog ni predviden v 427. členu ZKP kot temelj za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Obsojenec torej z zahtevo uveljavlja takšen razlog, ki v postopku za omenjeno izredno pravno sredstvo ni predviden. Iz tega razloga je vrhovno sodišče njegovo zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.