Sodba U 1132/92 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO] Zavrnjena vloga stranke za odložitev izvršbe, ker ni izpolnjen noben pogoj iz 281. člena ZUP. Inšpektor ni dolžan posebej ugotavljati in dokazovati javno korist za opravo izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV] Tožnik je z vlogo z dne 1.11.1992 predlagal, naj prvostopni organ prekliče datum izvršbe in izvršbo odloži do konca leta 1992. Urbanistični inšpektor mestne uprave za inšpekcijske službe je s sklepom z dne 4.11.1992 zavrnil tožnikov predlog za odložitev izvršbe, ker ni podan nobeden od pogojev iz 281. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo. Ugotovila je, da je organ prve stopnje pravilno ugotovil, da noben pogoj za odložitev obveznosti ni bil izpolnjen. Izvajanje inšpekcijskega nadzorstva je splošnega pomena za republiko, torej je v javnem interesu. Izvršbe ni mogoče odložiti iz razloga, ker se v danem primeru konkretno območje strokovno presoja v smislu, ali je možna sprememba kmetijskega zemljišča v zazidljivo. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ni vložil zahteve za odložitev upravne izvršbe. Poudarja, da se tako izvršni svet kot tudi skupščina občine zavzemata za spremembo urbanističnih dokumentov. Upravni organ bi moral njegovo zahtevo obravnavati kot zahtevo, da se odločba, ki je izvršilni naslov, sploh ne začne izvrševati. Po uradni dolžnosti se opravi izvršba le, kadar to zahteva javna korist, upravna organa pa ne navajata razlogov za ugotavljanje in utemeljitev javne koristi. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se je upravna izvršba kljub večkratnim nasilnim preprečevanjem s strani tožnika že začela. Organ prve stopnje je uvedel inšpekcijski postopek že leta 1989, vendar tožnik vseskozi ni izpolnjeval naloženih obveznosti. Zaradi obljub, da bo zadeva legalizirana, je bila upravna izvršba večkrat odložena, v decembru 1992 pa je strokovna organizacija dokončno odločila, da spornega območja ni mogoče spremeniti v zazidljivo. Tožba ni utemeljena. Tožnik nima prav, ko trdi, da ni vložil zahteve za odložitev upravne izvršbe. Iz njegove vloge, ki jo je prvostopni organ prejel 2.11.1992, prav to izhaja. Prav tako tožnik nima prav, ko meni, da bi moral inšpekcijski organ posebej ugotavljati in dokazovati javno korist. Inšpekcijski postopki se prav zaradi javne koristi vodijo po uradni dolžnosti in po uradni dolžnosti se opravljajo tudi izvršbe v inšpekcijskih zadevah. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da v konkretnem primeru ni izpolnjen noben pogoj iz 281. člena ZUP za odložitev izvršbe. Izpodbijana odločba je zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiške predpise na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).