Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sodba II Ips 760/2005 ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.760.2005 AI generated

Sodba II Ips 760/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba II Ips 760/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Igranje košarke ni nevarna dejavnost, zato ni objektivne odgovornosti toženke za nastalo škodo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnik poškodoval pri delu. Pri opravljanju redne vadbe praktičnega usposabljanja borilnih veščin je za ogrevanje s sodelavci igral košarko. Med igro je padel preko nasprotnega igralca in si poškodoval desno koželjnico ter zapestje. Prvostopenjsko sodišče je tožniku prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 2.170.240,70 SIT (sedaj 9.056,25 EUR).

Legislator headnote

AI generated

Sodba II Ips 760/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadaljnji) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

Keywords

AI generated
shoulder injury whiplash injury accidental bodily injury spinal injury traumatic hand injury ankle injury
AI generated
Sodba in sklep II Ips 808/2005
Revizija se v delu, v katerem tožnik z njo izpodbija pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v zavrnilnem delu odločitve o zahtevku, ki se nanaša na odškodnino za premoženjsko škodo, z a v r ž e, sicer pa se z a v r n e. Košarka kot športna igra sama po sebi ni nevarna dejavnost in zato organizator igre ne odgovarja po objektivnem načelu (drugi odstavek 154. člena ob nastanku škode še veljavnega ZOR). Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da je tožnik kot pripadnik specialne enote Ministrstva za notranje zadeve igral košarko v okviru obveznega kondicijskega usposabljanja. Delo pripadnikov specialnih enot je sicer lahko nevarno (npr. izvajanje operativnih nalog), vendar ne, ko se pripadniki kondicijsko urijo. Tako kot kondicijski tek in izvajanje drugih vaj za krepitev moči, tudi igre z žogo ne morejo biti nevarne samo zato, ker imajo za cilj usposobitev pripadnikov specialnih enot za učinkovito opravljanje operativnih nalog.
Sodba II Ips 509/98
Za določitev deležev krivde v razmerju pol - pol je revizijsko sodišče upoštevalo dolgoletne spore med strankama in v zvezi s tem ocenilo samovoljno zabijanje kolov na domnevni meji med parcelama pravdnih strank kot izzivanje. Tudi odziv toženca, ki se je lotil odstranjevanja kolov, je prispeval k zaostritvi. Odločilno pa je bilo nadaljnje ravnanje tožnika, ki je toženca brcnil in ga sunil s kolom v prsi. S tem je začel pretep, ki ga je nato toženec nadaljeval s prekomerno silovitostjo, očitno izzvan in v jezi.
VSC sodba Cp 245/2011
Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje spremeni, tako da se glasi: Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.8.2007 dalje do plačila.
VSL sodba I Kp 815/99
Pritožbi zagovornika obdolženega I.B.
Sodba I Ips 231/2000
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku 955.000 tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od zneska 105.500 tolarjev od 13.6.1997 dalje in od zneska 850.000 tolarjev od dneva izdaje sodbe, to je od 27.5.1998 dalje. V presežku je zavrnilo tožnikov zahtevek. Tako je razsodilo zato, ker je ugotovilo, da se je tožnik poškodoval 31.5.1994 kot sopotnik v avtomobilu Jugo, ko je sedel na zadnjem sedežu in ga je zaradi zaviranja silovito vrglo v naslon sprednjega sedeža. V zvezi s tem je utrpel zlom leve ličnice, zlom levega ličnega loka, zlom leve zgornje čeljustnice, izbitje prvega zgornjega levega sekalca, podpluto raztrganino na zgornji ustnici, podpluto raztrganino na spodnji ustnici, zlom drugega rebra na levi strani ter zvin desnega gležnja. V zvezi s poškodbo mu je nastala nepremoženjska škoda, za katero je odgovorna tožena stranka, pri kateri je bilo zavarovano vozilo. Po ugotovitvi obsega nepremoženjske škode, je sodišče določilo kot pravično odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem 400.000 tolarjev, za strah 150.000 tolarjev ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 300.000 tolarjev. Poleg tega je prisodilo tudi odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 105.500 tolarjev. Presežni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval višjo odškodnino, je zavrnilo.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Igranje košarke ni nevarna dejavnost, zato ni objektivne odgovornosti toženke za nastalo škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnik poškodoval pri delu. Pri opravljanju redne vadbe praktičnega usposabljanja borilnih veščin je za ogrevanje s sodelavci igral košarko. Med igro je padel preko nasprotnega igralca in si poškodoval desno koželjnico ter zapestje. Prvostopenjsko sodišče je tožniku prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 2.170.240,70 SIT (sedaj 9.056,25 EUR).

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama tožencev in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da igranje košarke ni nevarna dejavnost.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji navaja, da je po njegovem mnenju v konkretnem primeru šlo za objektivno odgovornost zaradi povečane nevarnosti. Tožnik se je moral udeležiti igre z žogo. Tožnik in sodelavci niso športniki, ki bi se profesionalno ukvarjali s košarko. Igrali so po pravilih, ki so jim bila znana. Ni bilo sodnika, ki bi prekinil igro, v kolikor bi bila nepravilna. Ni bilo premorov, da bi se igra umirila. Vodja usposabljanja bi jih lahko opozarjal, kakšne napake delajo. Tožnik in drugi niso bili primerno obuti za igro na asfaltnem igrišču, kar je pomenilo dodatno okoliščino v smislu nevarnosti za rekreativne igralce.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadaljnji) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

Tožnik uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa je ne obrazloži. Revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti samo na pravilno uporabo materialnega prava, ne pa tudi na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj preizkuša izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP). Nekonkretno in neobrazloženo uveljavljanje kršitev postopka je zato neupoštevno.

V zvezi z uporabo materialnega prava revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik v tem postopku zatrjuje in obrazlaga samo objektivno odgovornost prve toženke kot podlago za odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki je tožniku nastala pri rekreacijskem igranju košarke v okviru njegove službene obveznosti. Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ št. 29/78-57/89), čigar pravila se uporabljajo glede na dan škodnega dogodka, določa v 154. členu dve podlagi za odškodninsko odgovornost. To sta krivdna oziroma subjektivna odgovornost in objektivna odgovornost. V našem pravnem sistemu je subjektivna odgovornost pravilo, objektivna odgovornost pa izjema. Pravilo o objektivni odgovornosti velja samo takrat, kadar je to v zakonu posebej določeno. Tožnik se sklicuje na 173. člen ZOR, češ da njegova škoda izvira iz igranja košarke kot nevarne dejavnosti.

Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da igranje košarke v okoliščinah, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ni nevarna dejavnost. Razlogi izpodbijane sodbe o tem so pravilni. Nevarne dejavnosti so namreč samo tiste, pri katerih glede na vse okoliščine primera obstaja neobičajno velika možnost, da drugim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda ter je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna. Utrjeno stališče slovenske sodne prakse je, da rekreacijsko ukvarjanje z običajnimi športi nima tolikšnih nevarnih potencialov, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot nevarno dejavnost (primerjaj II Ips 691/96 - košarka; II Ips 84/2003 - nogomet; II Ips 717/2003 - nogomet; II Ips 719/2003 - nogomet; II Ips 208/2003 - rokomet; II Ips 467/98 - judo). Tožnik ni zatrjeval, da bi pri igranju košarke prišlo do ravnanj, ki niso običajna na košarkarskem igrišču. Med igro tudi pri normalni skrbnosti vseh udeležencev lahko pride do poškodb. Elementi v zvezi s škodnim dogodkom, ki jih je zatrjeval tožnik, ne omogočajo sklepanja o preseganju nevarnosti, ki so običajne v vsakdanjem življenju tako pri delu kot pri običajnih športnih igrah. Zato revizijsko ponavljanje posameznih okoliščin ne more prispevati k drugačni presoji odgovornosti, tiste okoliščine, ki bi lahko pomenile kakšne opustitve dolžnega ravnanja oseb na strani prve tožene stranke pa so nerelevantne, ker tožnik v svoji tožbi ni navedel nikakršne trditvene podlage za morebitno krivdno odgovornost. Revizijsko sodišče zato zaključuje, da je materialnopravno pravilno odločeno, da ni objektivne odgovornosti prve toženke za tožnikovo škodo, zato je utemeljeno zavrnjen tožnikov tožbeni zahtevek zoper toženki. Neutemeljeno tožnikovo revizijo je bilo glede na povedano treba zavrniti (378. člen ZPP).