Sodba I Ips 15/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Tudi glede na ureditev v novi ustavi sodišče lahko sodi obdolžencu v nenavzočnosti, kadar so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 3. odstavka 442. čl. ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenima sodbama je bil obs. spoznan za krivega kaznivih dejanj ogrožanja varnosti javnega prometa po 1. in 3. odstavku 251. člena in zapustitve oškodovanca v prometni nezgodi brez pomoči po 1. odstavku 254. člena KZ RS. Sodišče prve stopnje mu je za vsako od kaznivih dejanj določilo kazen 3 mesecev zapora, nato pa mu je bila izrečena enotna kazen 5 mesecev zapora, sodišče druge stopnje pa je delno ugodilo pritožbi javnega tožilca ter obsojencu zvišalo posamezni določeni kazni in sicer vsako na 4 mesece zapora, nato pa mu je izreklo enotno kazen 6 mesecev zapora.

Obsojenčev zagovornik, je dne 28.12.1992 vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Zahtevo je vložil zaradi kršitve obsojenčeve pravice do obrambe na podlagi 3. točke 427. člena ZKP. Predlagal je, da se obsojenca oprosti obtožbe ali pa v celoti razveljavi sodbo sodišča prve in druge stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe obsojenčev zagovornik utemeljuje s tem, da je imelo sodišče na dan obravnave že priglašeno pooblastilo in prošnjo za preklic glavne obravnave, poleg tega pa odločitev o obsojenčevi nenavzočnosti na glavni obravnavi ni bila utemeljena, saj bi sodišču obramba predlagala vrsto novih dokazov. Že sodišče druge stopnje je ob zavrnitvi pritožbe obsojenčevega zagovornika pravilno pojasnilo, da so bile v skrajšanem postopku upoštevane določbe 3. odstavka 442. člena ZKP, po kateri lahko tudi glede na ureditev v novi ustavi sodišče sodi obdolžencu v nenavzočnosti, kadar so izpolnjeni vsi zakonski pogoji. V obravnavanem primeru je bil obdolženec namreč že zaslišan, dobil je pravočasno vabilo na glavno obravnavo in je bil z vabilom posebej obveščen, da bo glavna obravnava lahko opravljena tudi v njegovi nenavzočnosti, če bodo za to podani pogoji. To, da se obsojenec obravnave sploh ni udeležil in da je se ni udeležil niti njegov zagovornik, čeprav je obsojenec dobil pravočasno vabilo za glavno obravnavo, pač ne more predstavljati kršitve obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da v obravnavani zadevi ni prišlo do kršitve iz 3. točke 427. člena ZKP, zato je zahtevo obsojenčevega zagovornika za izreden preizkus pravnomočne sodbe kot neutemeljeno zavrnilo.