Sklep Cp 1/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Žalitev sodišča v pritožbi zoper sklep.

[OBRAZLOŽITEV]

Višje sodišče v Kopru je kot pritožbeno sodišče obravnavalo pritožbo tožene stranke z dne 15.10.2007, vloženo po pooblaščencu odvetniku B. V., zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 3.10.2007. Ugotovilo je, da je pooblaščeni odvetnik v pritožbi žalil sodišče, zaradi česar ga je z izpodbijanim sklepom kaznovalo z denarno kaznijo 1.200,00 EUR.

Odvetnik B. V. je vložil pritožbo z navedbo vseh pritožbenih razlogov in predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pojasnil je, da sodišče prve stopnje v sklepu z dne 15.10.2007 (opr. št. P 77/2006) ni določilo izvršilnega sredstva, zaradi česar je v pritožbi z dne 3.10.2007 utemeljeno napisal, da začasna odredba, ki ne vsebuje izvršilnega sredstva, ni izvršljiva, pri čemer pa je slikovito prikazal, da je brez vrednosti in torej manj vredna od toaletnega papirja. Po mnenju pritožnika takšna trditev ni žaljiva, saj toaletni papir ni nič slabega in žaljivega. Veliko več bi bila vredna začasna odredba z izvršilnim sredstvom, čeprav bi bila napisana na neuglednem (npr. toaletnem) kosu papirja. S formo in zunanjim izgledom se ne da nadomestiti pomanjkanja vsebine. Sicer pa Višje sodišče v Kopru, ki se čuti užaljeno, samo ne more izrekati kazni. Tožnik in sodnik sta torej ista oseba, zaradi česar ne gre za objektivno sojenje. Pritožniku tudi ni bila dana možnost, da se v kontradiktornem in poštenem postopku izjavi o obtožbah.

Pritožba ni utemeljena.

Iz vloge z dne 15.10.2007, ki jo je podal pooblaščenec tožene stranke, odvetnik B. V., je med drugim razvidna navedba, da je odredba, ki jo pritožbeno izpodbija "vredna manj kot toaletni papir in dokazuje veliko pristranost razpravljajoče sodnice". Višje sodišče v Kopru je kot pritožbeno sodišče, ki je zadevo obravnavalo, navedeni zapis utemeljeno opredelilo kot žalitev sodišča v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZPP. Strinjati se je mogoče s stališčem, da gre za negativno vrednostno oceno, ki izkazuje žaljiv namen pisca in skuša jemati ugled sodišču in sodnici, ki zadevo obravnava. Pooblaščencu tožene stranke kot odvetniku, torej pravnemu strokovnjaku, mora biti jasno, da se v vlogi, naslovljeni na sodišče, lahko posluži le strokovne argumentacije in pravnih razlogov, upoštevajoč zakonsko predvidene pritožbene razloge. Interese svoje stranke mora braniti na dostojen in spoštljiv način. Po povedanem se je torej mogoče strinjati z opredelitvijo, da je zapis, ki ga kot podlago za kaznovanje citira pritožbeno sodišče, žaljiv v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZPP.

Kaznovanje je bilo izvedeno po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP. Navedene zakonske določbe ne predvidevajo kontradiktornega postopka, na katerega se odvetnik sklicuje v svoji pritožbi. Denarno kazen izreče (pravdno) sodišče s sklepom (četrti odstavek 11. člena ZPP), tistemu, ki v vlogi žali sodišče. Zato je neutemeljeno v pritožbi ponujeno razlikovanje med sodiščem nižje stopnje, proti kateremu je bila žalitev uperjena in sodiščem višje stopnje, ki je izpeljalo postopek kaznovanja.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti po določbi 353. člena ZPP in potrditi izpodbijani sklep. Uradni preizkus v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP tudi ni dal podlage za ugotovitev morebitnih tam predvidenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti za eventualno korekcijo višine izrečene denarne kazni, proti kateri pa se pritožnik izrecno niti ne pritožuje.