Sodba U 25/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO] Za pridobitev državljanstva po 1.odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije je pravno irelevantno, iz kakšnih razlogov prosilec ni imel v Sloveniji prijavljenega stalnega prebivališča na dan 23.12.1990.

[OBRAZLOŽITEV] Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik, ki je državljan Republike Črne Gore, vlogo vložil sicer v zakonskem roku, da pa je bilo v postopku ugotovljeno, da na dan 23.12.1990 ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Zato tožnik ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih pogojev iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92). Zoper to odločbo je tožnik sprožil upravni spor. V tožbi navaja, da živi v Republiki Sloveniji že od leta 1976 in da je imel ves čas do 15.12.1989 prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..... Konec leta 1989 se je razvezal in se odselil v nastanitveni center ..... Na tem naslovu je bil začasno prijavljen do vselitve v lastno hišo, ki jo ima v ...., kjer je sedaj stalno prijavljen. Na dan 23.12.1990 res ni nimel prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ker pa dejansko ves čas od leta 1976 živi v Sloveniji, meni, da v njegovem primeru ni možno dosledno uporabiti določbe 1. odstavka 40. člena že citiranega zakona. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila. Tožba ni utemeljena. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije kumulativno določa pogoje, ki jih mora državljan druge republike nekdanje SFRJ, izpolnjevati za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena tega zakona. Eden izmed pogojev je, da je prosilec imel na dan 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik na dan 23.12.1990 ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in tožnik te ugotovitve tožene stranke v tožbi ne izpodbija. Iz kakšnih razlogov tožnik ni imel na dan 23.12.1990 prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji, je po mnenju sodišča pravno neupoštevno. Ker za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne zadošča, da prosilec dejansko živi v Republiki Sloveniji, ampak je potrebno, da je imel na navedeni datum tudi prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, je izpodbijana odločba zakonita. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Določbe tega zakona je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).