Sklep II Ips 575/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

Tožnika in drugotožena stranka trpijo vsak svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča (drugi odstavek 41. člena ZPP). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da ima navedba zgolj ene, skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta pa ima po pravnem mnenju, sprejetem na Občni seji Vrhovnega sodišča RS 16.12.1993, za posledico nedovoljenost revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnika sta s tožbo zahtevala, naj sodišče:

– ugotovi, da sta lastnika v tožbi navedenih nepremičnin, – ugotovi, da je nična pogodba o brezplačnem prenosu pravice uporabe ene od spornih parcel, ki sta jo med seboj sklenili toženi stranki 11.10.1995 in – zaveže toženi stranki, da morata tožnikoma izstaviti listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice na vseh spornih nepremičninah v njuno korist.

Sodišče prve stopnje je njun zahtevek v celoti zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je zavrnilno sodbo potrdilo.

Tožnika sta zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila revizijo, drugotožena stranka pa je nanjo odgovorila. Vsi trije so zahtevali povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Revizija ni dovoljena.

Tožnika sta v tožbi kumulirala več nedenarnih tožbenih zahtevkov, vsi ti pa se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Tako zahtevek na ugotovitev svoje lastninske pravice opirata na trditve, da sporne nepremičnine nikoli sploh niso prešle v državno last in da lastninske pravice sama oziroma njuni pravni predniki po določbah ZNZGP niso nikoli izgubili. Zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe utemeljujeta s trditvijo o nasprotovanju pogodbe morali. Dejanske in pravne podlage zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine nista posebej pojasnila. Nobenega dvoma pa ne more biti o tem, da imata vsaj prvo-navedeni in drugo-navedeni zahtevek različno dejansko in pravno podlago.

V primeru kumulacije nedenarnih tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različnih dejanskih ali pravnih podlagah, je treba navesti oziroma ugotoviti vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek. Tega tožnika nista storila, saj sta vrednost spornega predmeta navedla nediferencirano in jo označila z zneskom 1,400.000 SIT. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta pa ne zadošča (drugi odstavek 41. člena ZPP). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da ima navedba zgolj ene, skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta pa ima po pravnem mnenju, sprejetem na Občni seji Vrhovnega sodišča RS 16.12.1993, za posledico nedovoljenost revizije.

Ker je torej revizija nedovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).