Sodba II Ips 518/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Presoja všine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da so toženci dolžni nerazdelno plačati tožniku 1.580.000 SIT zadoščenja (od tega 1.000.000 SIT za telesne bolečine, 200.000 SIT za strah in 380.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo glede višine odškodnine za telesne bolečine zavrnilo in prvostopenjsko sodbo v tem delu potrdilo. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da je tožnik za telesne bolečine upravičen do 1.000.000 SIT zadoščenja.

Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zviša dosojeno odškodnino za telesne bolečine za 1.500.000 SIT s pripadajočimi obrestmi in tožencem naloži v plačilo njegove stroške postopka. V reviziji, ki je praktično prepis pritožbe, povzema ugotovljena dejstva in meni, da jih pritožbeno sodišče ni v zadostni meri upoštevalo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem, ki nanjo niso odgovorili.

Revizija ni utemeljena. V reviziji je sporna višina odškodnine za telesne bolečine. Izhodišče za odločanje o višini odškodnine so dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki jih je preverilo pritožbeno sodišče. Ugotovljeno je, da je tožnik utrpel lažje telesne poškodbe - udarnine. Konkreten obseg tožnikovih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je razviden iz 17. strani prvostopenjske sodbe in tretje strani drugostopenjske sodbe. Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine v zvezi s temi poškodbami je v 200. in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78-57/89). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ker se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno upoštevali obe načeli. Sodišče prve stopnje je natančno in izčrpno ugotovilo vse konkretnosti in specifičnosti tožnikovega primera. Na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje, ki ga revizija po nepotrebnem ponavlja, je po presoji revizijskega sodišča pravilno pravno ovrednoteno. Znesek odškodnine za telesne bolečine 1.000.000 SIT pravilno odseva razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje (200. in 203. člen ZOR). Skupna odškodnina 1.580.000 SIT, ki je v času izdaje prvostopenjske sodbe predstavljala 9,6 povprečnih neto plač, je primeren rezultat natančno in izčrpno ugotovljene konkretnosti in specifičnosti tega primera nepremoženjske škode in upoštevanja sodne prakse v podobnih primerih. Zato ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in je revizijska zahteva za zvišanje odškodnine neutemeljena.

Ker uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007, ZPP-UPB3) tožnikovo neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.