Sodba in sklep II Ips 628/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se glede zneska 100.000 SIT (sedaj 417,29 EUR) še zahtevane odškodnine s pripadki zavrže, v ostalem se zavrne.

[JEDRO]

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je sklenilo, da je postopek glede delnega umika tožbe z dne 25.5.2004 ter z dne 1.6.2005 končan in da se sprememba tožbe z dne 15.3.2004 dovoli. Razsodilo je, da je toženka dolžna plačati tožnici 1.643.601 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, da se višji zahtevek zavrne in da je toženka dolžna povrniti tožnici njene pravdne stroške. S sklepom z dne 1.8.2005 je popravilo tipkovno pomoto v obrazložitvi navedene sodbe.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo glede odločitve o pravdnih stroških, v ostalem pa je pritožbo tožnice in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da stranki sami nosita stroške pritožbenega postopka.

Zoper zavrnilni del sodbe pritožbenega sodišča je tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo vložila revizijo. Trdi, da sodišči pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti nista v zadostni meri upoštevali dejstev, ki izhajajo iz medicinske ekspertize in da še vedno vsakodnevno prestaja telesne bolečine. Iz tega naslova bi ji zato morali prisoditi vseh zahtevanih 2.700.000 SIT. Ker sta sodišči tudi prestani strah prenizko ovrednotili, sta ji prisodili bistveno prenizko odškodnino tudi iz tega naslova. Upoštevaje vse konkretne okoliščine bi ji morali za strah prisoditi vseh zahtevanih 400.000 SIT. Tudi pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sta sodišči premalo kritično ovrednotili dejstva, ki izhajajo iz ekspertize in njene izpovedi, zlasti, da tovrstne poškodbe vedno zapuščajo trajne posledice, ker se v sklepih s časom razvije artroza. Ker so njene življenjske aktivnosti trajno zmanjšane za 10% in ker se bo morala v bodoče soočati z omejitvami vsakodnevno, pri čemer je treba upoštevati, da je bila ob nesreči stara le 46 let, bi ji morali sodišči iz tega naslova ob pravilni uporabi materialnega prava prisoditi vso zahtevano odškodnino v višini 2.000.000 SIT. Prenizka pa je tudi odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Ob ustreznem vrednotenju dejstev, ki izhajajo iz ekspertize in njene izpovedi, bi ji morali sodišči tudi iz tega naslova prisoditi vseh zahtevanih 400.000 SIT. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo pritožbenega sodišča spremeni tako, da ji prisodi še nadaljnjo odškodnino v višini 1.850.000 SIT s pripadki. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija glede zneska 100.000 SIT (sedaj 417,29 EUR) še zahtevane odškodnine ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

Tožnica z revizijo zahteva nadaljnjih 1.850.000 SIT (sedaj 7.719,91 EUR) odškodnine za nepremoženjsko škodo, pri čemer spregleda, da je po preoblikovanju zahtevka nazadnje dne 31.5.2005 za duševne bolečine zaradi skaženosti zahtevala le 300.000 SIT (sedaj 1.251,88 EUR) odškodnine in ne 400.000 SIT (sedaj 1.669,17 EUR), kot to pravi v reviziji. Za vso nepremoženjsko škodo je tožnica zahtevala 3.520.000 SIT (sedaj 14.688,70 EUR) odškodnine, to je razlika med zahtevanimi 5.400.000 SIT (sedaj 22.533,80 EUR) in plačanimi 1.880.000 SIT (sedaj 7.845,10 EUR) odškodnine. Sodišči sta ji za nepremoženjsko škodo odmerili 3.650.000 SIT (sedaj 15.231,18 EUR) odškodnine, po zmanjšanju za plačani znesek 1.880.000 SIT (sedaj 7.845,10 EUR), valoriziran na 2.009.295 SIT (sedaj 8.384,64 EUR), pa sta ji prisodili 1.640.705 SIT (sedaj 6.846,54 EUR). Njen zahtevek iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo je bil tako zavrnjen za 1.879.295 SIT (sedaj 7.842,16 EUR). Odločitve o zavrnitvi dela tega zneska v višini 129.295 SIT (sedaj 539,54 EUR), ki predstavlja zmanjšanje odmerjene odškodnine zaradi valorizacije plačanega zneska, tožnica z revizijo ne izpodbija. Izpodbija le odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo ostalega zneska zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki pa ga predstavlja znesek 1.750.000 SIT (sedaj 7.302,62 EUR). Z revizijo, s katero zahteva nadaljnjo odškodnino v višini 1.850.000 SIT (sedaj 7.719,91 EUR), zahteva tako tudi 100.000 SIT (sedaj 417,29 EUR) nadaljnje odškodnine, o kateri s sodbo pritožbenega sodišča ni bilo odločeno. Ker se revizijo lahko vloži le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 73/2007, ZPP-UPB3), revizija za znesek 100.000 SIT (sedaj 417,29 EUR) ni dovoljena. Na podlagi 377. člena ZPP jo je revizijsko sodišče v tem obsegu zavrglo.

Pri odmeri odškodnine za tožničino nepremoženjsko škodo sta sodišči ustrezno upoštevali merila iz 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004 in 40/2007). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Sodišči sta ugotovili, da je tožnica v prometni nesreči 22.8.2003 utrpela izpahnjen zlom vseh treh maleolov desne goleni. Trajanje in intenzivnost njenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, strahu ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti so razvidni iz obširnih razlogov na peti, šesti in sedmi strani prvostopenjske sodbe ter na četrti, peti in šesti strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče povzema le najpomembnejše. Poleg ostalih nevšečnosti, ki običajno spremljajo zdravljenje tovrstnih poškodb, je tožnica, ki je bila ob nezgodi stara 46 let, med zdravljenjem pretrpela tudi dve operaciji. Ob večjih obremenitvah gležnja ima še vedno bolečine, zmanjšana gibljivost v poškodovanem sklepu pa ji otežuje hojo navkreber in ji daje občutek nestabilnosti pri hoji po neravnem terenu. Zaradi poškodbe je opustila hojo v hribe in smučanje. Ne zmore več domačih opravil, pri katerih je potrebno čepenje ali daljša stoja, več naporov pa mora vlagati tudi v službi, kjer opravlja delo računovodje. Izbočenost gležnja v predelu notranjega maleola ter dve nežni brazgotini na obeh straneh skočnega sklepa v dolžini 4 cm in 8 cm, ki so vidne le od blizu, tožnico motijo zlasti poleti, jo pa omejujejo tudi pri izbiri oblačil in obutve. Obstaja velika možnost, da se v poškodovanem sklepu razvije artroza.

Za telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem sta ji sodišči odmerili odškodnino v višini 1.800.000 SIT (sedaj 7.511,27 EUR). Za prestani primarni in sekundarni strah sta ji odmerili 150.000 SIT (sedaj 625,94 EUR) odškodnine, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1.500.000 SIT (sedaj 6.259,39 EUR) odškodnine, zaradi skaženosti pa 200.000 SIT (sedaj 834,59 EUR) odškodnine. Nepremoženjsko škodo tožnice sta nižji sodišči po presoji revizijskega sodišča ustrezno uvrstili v širši okvir s primerjavo prisoj za podobne vrste škode in z upoštevanjem razmerij med manjšimi in večjimi škodami. Prisojena odškodnina v skupni višini 3.650.000 SIT (sedaj 15.231,18 EUR) pomeni v času izdaje prvostopenjske sodbe 21 povprečnih neto plač. Ker odškodnina v tej višini predstavlja pravično zadoščenje za tožnici nastalo nepremoženjsko škodo, se revizija neutemeljeno zavzema za njeno zvišanje.

Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo v ostalem delu zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.