Sklep X Ips 113/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta trditvenega in dokaznega bremena nista izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev sodišča zanju škodljive posledice. Revidenta bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanju zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo sta revidenta po odvetnici dne 21. 2. 2008 vložila pravočasno revizijo. Glede dovoljenosti revizije navajata, da odločitev sodišča prve stopnje povzroča škodljive posledice, saj je brez ugotovitve državljanstva onemogočeno vračilo odvzetega premoženja v vrednosti, ki presega 1 mio eurov.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št.105/06) zavrnilo njuno tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9. 5. 2006, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 24. 3. 2006, s katero je bilo ugotovljeno, da se A.A., rojena 8. 3. 1887 v L., hči B.A. in C.A., rojene P., po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije - ZDRS (Ur. l. RS, št. 1/91 in nadaljnji), od 28. 8. 1945 do svoje smrti dne 8. 6. 1971 ni štela za jugoslovansko državljanko.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni točki dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. Ker gre v obravnavani zadevi za spor o ugotovitvi državljanstva v zvezi z denacionalizacijo, to pa ni spor, ki bi se lahko izrazil v denarni vrednosti, niso podani pogoji za dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

6. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije nista izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanju škodljive posledice. Revidenta bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanju zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Šele če bi revidenta navedla in izkazala konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanju zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanju res zelo hude posledice. Revidenta z navedbo škodljivih posledic in s sklicevanjem na premoženje, ki bi ga lahko posledično uveljavljala v denacionalizacijskem postopku, tega nista storila, zaradi česar revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti.

7. Glede na to da revidenta nista izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.