Sklep I Up 4/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče tožniku pojasnjuje, da prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo ni posegel v njegov pravni položaj, saj je odločba prve stopnje ugotovitvene narave. Organ prve stopnje je zgolj ugotovil, da je pravica do izterjave tožene stranke zastarala in da se iz tega razloga davčni dolg tožniku odpiše.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 12. 2006, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo Davčnega organa M. z dne 5. 4. 2006. Z njo je bilo ugotovljeno, da se šteje za neizterljivega davčni dolg dolžnika (tožnika) za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodka iz dejavnosti za tam navedeno obdobje in da se mu ta dolg zaradi zastaranja pravice do prisilne izterjave šteje za neizterljivega in se odpiše v skladu s tretjim odstavkom 41. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-1.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe utemeljuje, da je tožbo zavrglo, ker tožnik ni izkazal, da se z izpodbijano odločbo posega v njegov pravni položaj.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da želi, da bi se mu sporni prispevki šteli v pokojninsko dobo, a jih ne more poravnati, dokler mu odgovorna oseba ne povrne premoženjske škode, ki mu je nastala zaradi protizakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. Prosi za oprostitev plačila sodne takse.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišča v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.

6. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, mora vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravo-varstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma si brez vložitve tožbe ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, tudi v pritožbenem postopku.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bo moral tožnik, če bo želel, da bi se mu sporni prispevki šteli v pokojninsko dobo, le-te poravnati, takrat pa bo lahko dobil tudi ustrezno potrdilo, da so ti prispevki poravnani. Pritožbeno sodišče tožniku pojasnjuje, da prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo ni posegel v njegov pravni položaj, saj je odločba prve stopnje ugotovitvene narave. Organ prve stopnje je zgolj ugotovil, da je pravica do izterjave tožene stranke zastarala in da se iz tega razloga davčni dolg tožniku odpiše. Pritožbene navedbe tožnika zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča, saj si tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik v tem postopku ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

8. Ker tožnik ne navaja pritožbenih razlogov in tudi ne obstojijo razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo ko neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. O oprostitvi plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje že odločilo. V skladu s 14. členom Zakona o sodnih taksah (ZST) sklep o oprostitvi plačila taks velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje.