Sklep I Up 449/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO] Ker si tožnik s ponovno vložitvijo tožbe zoper odpravljeni upravni akt ne more izboljšati svojega pravnega položaja, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je njegovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS v zvezi s prvim odstavkom 105. člena ZUS-1 zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 15 z dne 24. 1. 2005, ki jo je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani že s svojo sodbo, U 531/2005-7 z dne 26. 5. 2005, odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je s svojo sodbo že odpravilo v tem upravnem sporu izpodbijano upravno odločbo, le z ugotovitvijo, da je ta bila odpravljena, pa si tožnik ne more izboljšati svojega pravnega položaja. V pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tožnik navaja, da mu je bila najbrž pomotoma s pošiljko, ki je imela na kuverti označeno vsebino odl. II. stop. 7. 6. 2005 in šifro 15-bj-mš, odposlana kopija že odpravljene odločbe Ministrstva za okolje in prostor. Zoper to odločbo pa je ponovno sprožil upravni spor, saj vsebuje napačno trditev, da je gradbeni inšpektor z inšpekcijskim pregledom dne 22. 9. 2003 ugotovil, da na upravni enoti nimajo nobenih podatkov o tožnikovem pridobivanju dovoljenj za gradnjo. To trditev je z dokaznim gradivom ovrgel že v prvem upravnem sporu. Ker je ta napačna trditev v zadevi bistvenega pomena, saj iz nje izhaja, da sploh ni pristopil k pridobivanju gradbenega dovoljenja, je ponovno sprožil upravni spor. Pritožba ni utemeljena. V obravnavani zadevi je tožnik zoper odločbo tožene stranke, št. 15 z dne 24. 1. 2005, ki je bila s sodbo sodišča prve stopnje U 531/2005-7 z dne 26. 5. 2005 že odpravljena in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, sprožil upravni spor. Po njegovih navedbah mu je namreč tožena stranka v kuverti, ki je imela drugačno oznako, ponovno poslala kopijo navedene svoje odločbe z dne 24. 1. 2005. Ker si tožnik s ponovno vložitvijo tožbe zoper odpravljeni upravni akt ne more izboljšati svojega pravnega položaja, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je njegovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS v zvezi s prvim odstavkom 105. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrglo. Pritožbeni ugovori zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ker je šlo za procesno odločitev, pritožbeno sodišče pritožbenih ugovorov po vsebini ni presojalo. Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 72. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.