Sklep X Ips 49/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Po ustaljeni upravnosodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča, U 1056/2007-10 z dne 6. 11. 2007 so tožnice vložile revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Revizija ni dovoljena.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrnilo tožbo tožnic zoper odločbo tožene stranke z dne 23.4.2007, s katero je zavrnila pritožbo tožnic zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 5.7.2006. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje odločil, da se zahteva za denacionalizacijo nepremičnin parc. št..., vse v k.o..., podržavljenih upravičencu A.A., kot odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč, zavrne; Slovenska odškodninska družba, d.d., Ljubljana (SOD) pa je dolžna v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe izročiti skrbnici za posebni primer B.B. za upravičenca A.A. za navedene podržavljene nepremičnine obveznice v višini 43.500,90 DEM.

Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed v tej določbi navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče meritorno odločilo v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v sklepu Up 858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Revidentke v obravnavani zadevi v reviziji niso niti neposredno niti opisno izkazale, kateri izmed pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bili v tem primeru izpolnjeni. Zato revizija ni dovoljena.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.