Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 24/2008 ECLI:SI:VSRS:2008:I.UP.24.2008 AI generated

Sklep I Up 24/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I Up 24/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožbi se ugodi in se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. U 2407/2007-4 z dne 28.11.2007 razveljavi. 2. Zadeva se odstopi v reševanje pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju. Tožeča stranka zahteva odpravo odločbe o razrešitvi s položaja predsednika uprave družbe, zato po presoji vrhovnega sodišča zahtevek temelji na določbah Zakona o gospodarskih družbah in se neposredno ne nanaša na njeno pogodbo o zaposlitvi in na delovnopravne predpise. Odpoklic članov uprave oziroma pogoje določa ZGD-1. Gre torej za gospodarski spor, za odločanje o njem pa je pristojno okrožno sodišče.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I Up 24/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: V obravnavanem primeru je sporna odločba, ki jo je izdala Vlada Republike Slovenije na podlagi 9. člena ZDARS in 21. člena ZVRS na seji dne 25.10.2007, s katero je tožečo stranko z dnem 25.10.2007 razrešila s položaja predsednika uprave DARS. Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da se navedena odločba v celoti odpravi.

Keywords

AI generated
definition of the institution's position union representative leader of the opposition civil servants’ union exclusion from public-sector employment social security disputes
AI generated
VSC Sklep I Cp 195/2024
Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi (I.
Sklep VIII R 3/2003
Delovnopravna zakonodaja omogoča, da direktorji niso vedno samo v korporacijskem oziroma civilnopravnem razmerju z gospodarsko družbo, ker je dana pravna podlaga tudi za sklenitev delovnega razmerja.
VSRS Sklep I Up 348/2014
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 19.
VDS sklep Pdp 1149/2003
odst. 276. čl. ZPP določa, da mora sodišče tožbo, ki ima vse sestavine iz 180. čl. ZPP in za katero je plačana dolžna sodna taksa, vročiti toženi stranki, da nanjo odgovori. Skupaj s tožbo pošlje sodišče tudi priloge k tožbi. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je bila tožničina tožba poslana toženi stranki, brez da bi ji bile priložene tudi listine, ki jih je tožnica sicer priložila tožbi v enem izvodu, kot izhaja iz uradnega zaznamka na vlogi tožnice z dne 17.12.2002. Ker torej toženi stranki skupaj s tožbo niso bile vročene tudi priloge (ob upoštevanju določbe 5. odst. 108. čl. ZPP bi moralo sodišče tožnici naložiti, naj dostavi zadostno število prilog za sodišče in za nasprotno stranko in jo opozoriti, da bo tožbo zavrglo, v kolikor tožnica ne bo ravnala po tem nalogu) je potrebno po stališču pritožbenega sodišča ugotoviti, da toženi stranki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. To pomeni, da niso bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kot jih določa 1. odst. 318. čl. ZPP. Ob upoštevanju navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 354/1 ZPP).
VSC Sklep I Cp 182/2020
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za reševanje predmetnega spora in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena gospodarskemu oddelku Okrožnega sodišča v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zoper predmetni sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in toženi stranki naloži stroške tega pritožbenega postopka. V pritožbi s sklicevanjem na 19. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) navaja, da je bil pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo že večkrat razpisan, da tožena stranka ni podala ugovora stvarne pristojnosti in da je prišlo do ustalitve pristojnosti, zato se sodišče prve stopnje ne more več izreči za stvarno nepristojno. Gre za bistveno kršitev določb ZPP, ki je vplivala na pravilnost odločitve sodišča. V nadaljevanju pritožbe tožeča stranka ne glede na zgoraj povedano izpostavlja še stališča, da ne gre za gospodarski spor in da je tudi iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje napačna.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

1. Pritožbi se ugodi in se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. U 2407/2007-4 z dne 28.11.2007 razveljavi. 2. Zadeva se odstopi v reševanje pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju.

[JEDRO]

Tožeča stranka zahteva odpravo odločbe o razrešitvi s položaja predsednika uprave družbe, zato po presoji vrhovnega sodišča zahtevek temelji na določbah Zakona o gospodarskih družbah in se neposredno ne nanaša na njeno pogodbo o zaposlitvi in na delovnopravne predpise. Odpoklic članov uprave oziroma pogoje določa ZGD-1. Gre torej za gospodarski spor, za odločanje o njem pa je pristojno okrožno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi, v kateri tožeča stranka s tožbo izpodbija sklep tožene stranke o razrešitvi s položaja predsednika uprave Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (DARS), ter odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi pristojnemu Delovnemu sodišču v Celju.

Zoper navedeni sklep se je pritožila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da ima izpodbijani akt tožene stranke, ki je izrecno označen kot odločba, vse sestavine odločbe, kot jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji). V uvodu odločbe je navedeno, da je sprejeta na podlagi 9. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS; Uradni list RS, št. 57/93 in 126/03) in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS; Uradni list RS, št. 24/05 – u.p.b.). Navedeni 21. člen ZVRS določa, da o imenovanjih in razrešitvah ter v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, kakor tudi o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti vlada izdaja odločbe. Določa torej pristojnost in javno pravno delovanje vlade. S tem, ko je tožena stranka 21. člen ZVRS navedla kot podlago, je odločitev o razrešitvi sprejela v obliki javnopravnega in oblastnega akta, v obliki upravne odločbe. Tožeča stranka še navaja, da prvostopenjsko sodišče ni navedlo razlogov o tem, zakaj šteje, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07), ter ni upoštevalo, da je odločba označena kot upravni akt, naveden je predpis o pristojnosti in ima v vsem obliko upravnega akta. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je odločitev o razrešitvi vsebinske narave in da torej posega v pravni položaj tožeče stranke, zato je razlaga, da ne gre za upravni akt, napačna. Če pa je upravni organ oblastno odločil v zadevi, ki ni upravna, je (upravna) odločba nična. Če je torej prvostopenjsko sodišče štelo, da Vlada RS pri sprejemanju odločitve o imenovanju oziroma razrešitvi člana uprave DARS nastopa kot delničar in ne oblastno, potem je odločba, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, nična. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in odloči, da je upravno sodišče v zadevi stvarno pristojno, oziroma, da sklep razveljavi in zadevo vrne upravnemu sodišču, da opravi postopek.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločba, ki jo je izdala Vlada Republike Slovenije na podlagi 9. člena ZDARS in 21. člena ZVRS na seji dne 25.10.2007, s katero je tožečo stranko z dnem 25.10.2007 razrešila s položaja predsednika uprave DARS. Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da se navedena odločba v celoti odpravi.

Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče, gre za delniško družbo in po določbi 1. odstavka 38. člena Statuta DARS so vsi člani uprave v družbi v delovnem razmerju ter izpodbijana odločba ne predstavlja upravne odločbe, saj ne gre za javnopravni in oblastveni posamični akt, izdan v izvrševanju upravne funkcije v smislu določbe 2. odstavka 2. člena ZUS-1, pač pa za odločitev pristojnega organa DARS v okviru pristojnosti po določbi 9. člena ZDARS, ki določa, da upravo družbe imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. Zato so posledično neutemeljeni pritožbeni ugovori, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj šteje, da izpodbijana odločba ni upravni akt v smislu ZUS-1.

Po določbi 2. člena ZDARS ima družba položaj delniške družbe kot gospodarske družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, edini ustanovitelj in delničar družbe pa je Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada Republike Slovenije, ki v tem svojstvu imenuje in razrešuje upravo družbe (9. člen ZDARS). Tožeča stranka je bila z izpodbijano odločbo razrešena s položaja predsednika uprave družbe. Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre za delovni spor, saj ne gre za spor o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja oziroma ostalih pravicah in obveznostih iz določbe 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/04), na katero se sklicuje sodišče prve stopnje glede določitve stvarne pristojnosti. V tem delu je odločitev sodišča prve stopnje napačna, zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo.

Določitev stvarne pristojnosti sodišča v sporih o razrešitvi članov organov družb, ki so v delovnem razmerju z družbo, je namreč odvisna tudi od tega, na katero pravno področje se nanaša zahtevek in kje je urejena podlaga za rešitev spora oziroma odločitev o zahtevku.

Iz pravnega mnenja, sprejetega na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 12.6.2008, izhaja, da je v sporih o odpoklicu članov organov gospodarskih družb z družbami stvarno pristojno okrožno sodišče, tudi če imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožeča stranka zahteva odpravo odločbe o razrešitvi s položaja predsednika uprave družbe, zato po presoji vrhovnega sodišča zahtevek temelji na določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/06) in se neposredno ne nanaša na njeno pogodbo o zaposlitvi in na delovnopravne predpise. Odpoklic članov uprave oziroma pogoje določa ZGD-1, na kar se je v tožbi sklicevala tudi tožeča stranka. Gre torej za gospodarski spor, za odločanje o njem pa je na podlagi določbe 1. točke 1. odstavka 482. člena v zvezi s 7. točko 2. odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji) pristojno okrožno sodišče.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo oziroma odstopilo v reševanje drugemu pristojnemu sodišču, to je Okrožnemu sodišču v Celju.