Sklep X Ips 509/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker revidenta nista navedla in izkazala konkretnih posledic in razlogov, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice, niso izpolnjeni pogoji za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper pravnomočno sodbo sta tožnika dne 11.7.2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicujeta na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navajata, da vrednost zavrnjenega dela zahtevka presega 20.000 EUR, zaradi česar ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice. Menita, da je posledice treba presojati tudi z vidika, da gre za denacionalizacijsko zadevo in bi vsako prikrajšanje pomenilo hude posledice. Tožnika oziroma njun prednik nepremičnine niso mogli koristiti 40 let. Posledice je treba upoštevati tudi glede na težo kršitve, ki naj bi jo zagrešila sodišče in upravni organ.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnika izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in št. 26/07 - sklep US) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 26.7.2007. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Upravne enote Nova Gorica z dne 11.5.2005, in sama odločila o zahtevi za denacionalizacijo, in sicer, da se v korist upravičenca A.A. na parc. št. ... k.o.... v izmeri 1900 m2 vzpostavi lastninska pravica, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS dolžan v roku 15 dni po pravnomočnosti navedeno nepremičnino izročiti skrbnici B.B. v začasno upravljanje do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, da bo to odločbo, ki je po pravnomočnosti podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, po uradni dolžnosti izvedlo Okrajno sodišče v Novi Gorici, zahtevo za vrnitev nepremičnin, parc. št....in ...obe k.o. ...pa je zavrnilo.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je za to stališče ugotovilo, da ni v nasprotju z Ustavo RS (sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-858/08 z dne 3.6.2008).

Revidenta uveljavljata dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča pa trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije nista izpolnila. Navesti bi namreč morala, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in razloge, zaradi katerih so te posledice zanju zelo hude. Tega pa nista storila s sklicevanjem na vrednost premoženja, s katerim v denacionalizacijskem postopku nista uspela. Vrednost tega premoženja, ki naj bi presegala 20.000 EUR, sama po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic. Revidenta pa ne navajata konkretnih razlogov, zakaj naj bi bile posledice zavrnitve zahteve za vrnitev tega premoženja zanju zelo hude. Enako velja za njuno sklicevanje na denacionalizacijsko naravo zadeve in s tem povezano okoliščino, da nepremičnine niso mogli koristiti 40 let. Pogoja za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče izkazati s sklicevanjem na zatrjevano kršitev, ki naj bi jo pri odločanju zagrešila sodišče prve stopnje in tožena stranka, saj s tem ni izkazano, v čem naj bi bile zelo hude posledice izpodbijane odločitve. Ker revidenta torej nista navedla in izkazala konkretnih posledic in razlogov, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice, niso izpolnjeni pogoji za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Glede na to, da zatrjevani pogoji za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazani, je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.