Sklep X Ips 516/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Kadar revident pogoje za dovolitev revizije navede zgolj pavšalno, vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno. Če izredno pravno sredstvo po ZUS-1 vloži pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora vlogi, v kateri zatrjuje, da je opravil pravniški državni izpit, priložiti dokazilo o tem.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka po pooblaščencu, ki je navedel, da je univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, dne 30.6.2008 vložila revizijo. V njej ocenjuje, da gre v tej zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, vsekakor pa ima odločitev, ki se izpodbija, za stranko zelo hude posledice.

Revizija ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper sklep Davčnega urada ... z dne 9.11.2003, s katerim je bila zavržena zahteva tožeče stranke z dne 28.10.2003 za izdajo odločbe na zapisnik z dne 22.10.1999.

Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Tožeča stranka je oba pogoja za dovolitev revizije navedla zgolj pavšalno. Ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja, prav tako tudi ni navedla zelo hudih posledic, ki naj bi jih imela zanjo odločitev sodišča prve stopnje; za svoje pavšalne trditve ni predložila dokazov.

Glede na to je vrhovno sodišče revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

Po 2. odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pooblaščenec tožeče stranke je v reviziji trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit, vendar te svoje trditve ni dokazal z uradnim potrdilom. Vrhovno sodišče pooblaščenca ni pozivalo k dopolnitvi revizije s tovrstnim potrdilom in je revizijo obravnavalo na seji, saj razlogov, zaradi katerih obravnavana revizija po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ni mogoče odpraviti in bi bilo treba revizijo v vsakem primeru zavreči zaradi nedovoljenosti, tudi če bi pooblaščenec priložil ustrezno potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu.