Sklep I R 35/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO] Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takšnih ravnanj sodišča dolžnica in tretji ne zatrjujejo.

[OBRAZLOŽITEV] 1. Pred Okrajnim sodiščem v Postojni je v teku izvršilni postopek In 8/1998 zaradi izterjave 153.773,60 EUR. Dolžnica ter S. Ž. in K. Ž. so 3. 9. 2008 predlagale prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče izven območij Okrožnih sodišč v Kopru in Novi Gorici, ker so izgubile zaupanje v delo Okrajnega sodišča v Postojni. Kot bistveno navajajo, da je sodišče pri reševanju sporne izvršilne zadeve in drugih zadev pristransko, da je zagrešilo številne nezakonitosti in da se postopki namerno zavlačujejo. 2. Predlog ni utemeljen. 3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. 4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Dojemanja vodenja postopkov na Okrajnem sodišču v Postojni kot nepoštenega in nevestnega po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takšnih ravnanj sodišča dolžnica in tretji ne zatrjujejo. V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo stranke na razpolago pravna sredstva po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in ZPP; za uresničitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja so v skladu z Zakonom o sodiščih predvideni zakonski mehanizmi, ki segajo na področje sodne uprave; zoper sodnika, ki krši sodniško dolžnost, pa se lahko uvede disciplinski postopek. Če obstaja dvom o nepristranskosti posameznega sodnika, je to razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti. 5. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.