Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sklep I Up 391/2008 ECLI:SI:VSRS:2008:I.UP.391.2008 AI generated

Sklep I Up 391/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I Up 391/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek. Pred odločanjem o predlogu za izdajo začasne odredbe mora sodišče ugotoviti obstoj procesnih predpostavk, to pa zajema tudi ugotovitev, v zvezi s katero tožbo in v zvezi s katerim upravnim aktom se izdaja začasne odredbe predlaga. Ker tega v tem primeru prvostopno sodišče ni ugotovilo, je bilo treba njegov sklep razveljaviti in mu zadevo vrniti v nov postopek.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I Up 391/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbah 2. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US), ker tožnik zoper akt, katerega zadržanje izvršitve predlaga z začasno odredbo, ni vložil tožbe.

Keywords

AI generated
draft regulation "Provisional validity" compliance with the pre-litigation procedure lack of prosecutorial standing late objection to debt enforcement provisional setting aside of opposition
AI generated
VSL sklep IV Cp 48/2015
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrglo.
VSK sklep I Cp 1006/2006
Pritožbi se ugodi, sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Sklep X Ips 662/2008
Ker je o tožničini reviziji Vrhovno sodišče že odločilo, za obravnavo predlagane zahteve za izdajo začasne odredbe po določbi 2.
VSL Sklep II Cp 1780/2018
Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožeča stranka ni izvedla obveznega predhodnega postopka kot obvezne predpostavke za vložitev tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe. Zoper navedeno odločitev se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku 1 . Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo navedla kot tožene stranke osebe, ki niso zemljiškoknjižni lastniki nepremičnin, po katerih tožeča stranka dostopa do svojih nepremičnin, zato ne morejo imeti pravnega položaja toženih strank, tožena stranka pa tudi ne more zastopati gospodarske družbe DARS d.d. Glede na takšen procesni ugovor tožene stranke bi moralo sodišče po uradni dolžnosti najprej preizkusiti, ali ima odgovor na tožbo sploh pravne učinke, ali pa so nastopili pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tega sodišče kljub procesnemu ugovoru tožeče stranke ni storilo, niti se do tega dejstva v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, zato je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Tožena stranka soglasja za postopek mirne rešitve zadeve (mediacijski postopek) ni podala. Brez soglasja ene od pravdnih strank pa do mirne rešitve zadeve med udeleženci pravdnega postopka ne more priti. Tožena stranka je izkazala svojo nepripravljenost za sklenitev dogovora glede mirne rešitve zadeve s tem, da je vložila odgovor na tožbo ter na predlog za izdajo sklepa o začasni odredbi in ker ni podala soglasja za mediacijski postopek.
VDSS Sklep Psp 217/2023
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe: "1.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek.

[JEDRO]

Pred odločanjem o predlogu za izdajo začasne odredbe mora sodišče ugotoviti obstoj procesnih predpostavk, to pa zajema tudi ugotovitev, v zvezi s katero tožbo in v zvezi s katerim upravnim aktom se izdaja začasne odredbe predlaga. Ker tega v tem primeru prvostopno sodišče ni ugotovilo, je bilo treba njegov sklep razveljaviti in mu zadevo vrniti v nov postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbah 2. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US), ker tožnik zoper akt, katerega zadržanje izvršitve predlaga z začasno odredbo, ni vložil tožbe.

Zoper sklep prvostopnega sodišča se tožnik pritožuje. Navaja, da je z vlogo z dne 15.7.2008 razširil svojo prvotno tožbo tudi na zavrnitev njegove pritožbe zoper novo izdani sklep o izvršbi z dne 19.3.2008, ki pa ju je pozabil dopolnitvi tožbe priložiti, in hkrati predlagal izdajo začasne odredbe v v zvezi s tem sklepom. V obeh zadevah gre za enako pravno vprašanje, namreč, ali gre za enostaven objekt, zato naj se predlagani začasni odredbi ugodi. Že v prvotni odločbi z dne 14.11.2006 se mu nalaga odstranitev objekta, kar v tožbi prereka. Zato je izdaja začasne odredbe tudi iz tega naslova utemeljena.

Pritožba je utemeljena.

Po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 lahko sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

Glede na navedeno zakonsko odločbo se torej izdaja začasne odredbe lahko predlaga le v zvezi z že vloženo tožbo zoper akt, katerega začasno zadržanje izvršitve se z začasno odredbo predlaga. V tem primeru je tožnik prvotno tožbo res vložil zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 14.11.2006, vendar je kasneje s svojim dopisom z dne 15.7.2008, ki ga je prvostopno sodišče prejelo 17.7.2008, to tožbo dopolnil in hkrati predlagal izdajo začasne odredbe. Ta dopolnitev tožbe pa je po presoji vrhovnega sodišča nejasna do take mere, da bi bilo treba pred odločanjem o predlagani začasni odredbi razčistiti vprašanje, kakšno varstvo in zoper kateri akt zahteva tožnik v dopolnitvi: ali gre morda za novo tožbo zoper nov akt (kar izhaja iz sedanjih pritožbenih navedb, pri čemer je tej pritožbi kot priloga A5 v sodnem spisu priložena tudi nova tožba zoper nov akt z dne 19.3.2008) ali pa tožnik zahteva izdajo začasne odredbe v zvezi z odločbo z dne 14.11.2006 (ki jo tudi navaja v dopolnitvi). Ugotoviti je torej potrebno, v zvezi s katerim (izpodbijanim) aktom je predlagana izdaja začasne odredbe.

Ker tega prvostopno sodišče ni predhodno razčistilo, je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost njegove odločitve (2. odstavek v zvezi s 1. točko 1. odstavka 75. člena ZUS-1), zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 77. člena ZUS-1, izpodbijani sklep prvostopnega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek, v smislu napotkov iz tega sklepa.